Program:

Sreda – 12.7.

19.00 – Misija šotor – Gradbeni oder
20.00 – Glasbena miza
21.00 – Misija šotor – Gradbeni oder

Petek – 14.7
19.00 – Misija šotor – Gradbeni oder
21.00 – Gravitacija perspektive

kratki Opisi:

Gradbeni oder: (Gradbeno-cirkuška predstava)

Mi smo slišal, da se v Ljubljani ful gradi. Tko da bomo gradil tut mi!

———

Glasbena miza: (cirkuško-glasbena predstava)

One-man band,circus artist,technician,producer,director ,….

———

Gravitacija perspektive: (zračno-akrobatska predstava)

Kako močna je naša perspektiva? Jo lahko spremenimo ali je zapečatena kot usoda svetlobe na poti v črno luknjo?

Dolgi opisi:

Gradbeni oder:

To leto se je Misija šotor spet odpravila na pot za cirkuškim kruhom s svežim delavskim duhom. Po cirkuško so raziskovali gradbene materiale, opremo in orodja, ter na koncu kot prejšnje leto pripravili predstavo na ‘kesonu’ Tamovega tovornjaka, ki bo odpotoval v različne slovenske kraje.

Misija šotor! 2 – work in progress edition – je program mentorstva za mlade ustvarjalce_ke, ki jih zanima uporaba cirkuških tehnik ter želijo ustvariti svojo prvo ulično predstavo. Ulica ponuja zelo raznoliko publiko kot tudi direkten zaslužek za mlade umetnike_ce. Nihče te ne sprašuje za dolgoletne izkušnje in pravopisne življenjepise. Nikjer nobenih razpisov in poročil. Točno določen urnik? Ne, Hvala! Poleg tega pa bomo s programom zbirali sredstva za prvi cirkuški šotor v Sloveniji!

Podprto s strani Ministrstva za kulturo.

Glasbena miza:

Performans je produkt avtorjevega raziskovanja in iskanja meja med glasbeno in cirkuško performativnostjo, ki presega in se oddaljuje od klasičnega razmerja v katerem po navadi soobstajata ta žanra (zvok kot ozadje za predstavo, oziroma cirkus kot dodatek glasbi). Gre za holistično stapljanje identitete, pristopov in filozofije dveh svetov – glasbenika zvočnega umetnika in cirkusanta/performerja, kjer so vsi aspekti enako prisotni v enem izvajalcu. Popolna sintonija teh dveh aspektov umetnosti je seveda nemogoča, vendar se ravno iz neuspeha in rušenja te harmonije razvijejo med izvajalcem in zvokom interakcije, ki ustvarjajo nov svet/žanr, kjer te klasifikacije postanejo nepomembne, in pridejo do izraza tematike, ki jih predstava podaja občinstvu.

postprodukcija je podprta s strani Mestne občine Ljubljana. Izdelava in zasnova je bila podprta s strani Mestne občine Ljubljana in ministrstva za kulturo.

Gravitacija perspektive:

Predstava Gravitacija perspektive predstavlja drugi del avtoričine druge trilogije. Trilogija se ukvarja z
medsebojno prepletenostjo, povezanostjo in sovplivom vsega organskega in anorganskega okolja. Po
prvem delu z naslovom Etida za prepariran klavir in vrv, kjer je avtorica preko zračnih akrobacij ter
manipulacije zračne vrvi kreirala glasbo na prepariranem pianinu, se v drugem delu trilogije, predstavi z
delom Gravitacija perspektive, ki ima po navdihu prve predstave prav tako tri dele. Manipulacija in s tem
(so)vplivanje se z vrvi prestavi na telo samo, ki z gibanjem neposredeno (preko senzorja pritrjenega na
telo ter konstrukcijo za zračne akrobacije) vpliva in spreminja glasbo. V prvem delu predstave tako lahko
pozorna poslušalka sliši manipulirano glasbo, ki jo je Morton Feldman naslovil: For John Cage, ki jo
avtorica in gibalka s svojim gibanjem popolnoma predrugači in ustvari novo zvočno kraino.
Vemo da je perspektiva, preko katere zremo in plujemo skozi čas in prostor determinira in določa naše
počutje, odločitve ter posledično ukrivlja in ustvarja pot po kateri hodimo. Tako nas naš pogled na svet
vsak trenutek ponovno izgrajuje. V določeno perspektivo smo tudi že privzgojene, ta nas ukaluplja,
usmerja in pa tudi utesnjuje. Iz nas v današnjem hiper kapitalizmu ustvarja idealne potrošnice_ke.
Kolikšen vpliv na spremembo perspektive imamo posameznice, kolikšen vpliv ima družba ter kolikšen
vpliv ima genetika? Ali lahko perspektivo povežemo s sodobnimi znanstvenimi ugotovitvami o naravi
vesolja in gravitaciji? Po kvantni mehaniki resničnost ni objektivna in neodvisna od nas, temveč
subjektivna opazovalka vpliva na rezultate eksperimentov. Prepletenost, povezanost in sovpliv pa segajo
prav do samih strun iz katerih je stkana pajčevina kozmosa.
Sodobno-cirkuška predstava Gravitacija perspektive subtilno skozi kreativno raziskovanje zračnih
akrobacij in preizprašuje vprašanja obrata perspektive. Vsebino črpa tudi s strani avtorjev, ki so se s temo
že ukvarjali. Na primer po Raulu Vaninghamu je ravno trenutek ustvarjalne spontanosti “najmanjša
možna manifestacija obrata perspektive«.

Koncept, koreografija, izvedba, manipulacija glasbe: Danijela Zajc
Soavtorice_ji in ustvarjalke_ci:
Pomoč pri režiji: Jaka Andrej Vojevec
Avtorska glasba: Tjaž Juvan
Oblikovanje zvoka: Tjaž Juvan / Sašo Puckovski
Pomoč pri koreografiji: Tjaž Juvan
Programiranje in sestava senzorjev: Jurij Podgoršek
Kostumografija: Katarina Zalar
Oblikovanje luči: Maja Pahor
Tehnična pomoč: Maja Pahor, Jaka Vojevec, Sašo Puckovski
Produkcija: Društvo Mismo Nismo
Izvršna produkcija: Danijela Zajc
Projekt je sofinancirala Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo in Santa Maria da Feira (Mais
Imaginarius festival)

DATUM, ČAS IN KRAJ:
Torek – Grnji trg:
18.00h – Postavi se v prostor 3
19.00h – prvi del Misije Šotor!
19.45 – Glasbena miza
20.30 – drugi del Misije Šotor!

Sreda: PAVZA – povsod

Četrtek – Novi trg:
19.00h – prvi del Misije Šotor!
19.45 – Glasbena miza
20.30 – drugi del Misije Šotor!

Petek – Novi trg:
19.00h – prvi del Misije Šotor!
19.45 – Glasbena miza
20.30 – drugi del Misije Šotor!

Sobota – Novi trg:
19.00h – prvi del Misije Šotor!
19.45 – Glasbena miza
20.30 – drugi del Misije Šotor!

Nedelja – Novi trg:
19.00h – prvi del Misije Šotor!
19.45 – Glasbena miza
20.30 – drugi del Misije Šotor!

ČAS PREDSTAV SE LAHKO ZAMAKNE ZA cca 20 MINUT. Če pridete prej lahko z nami pohengate 

OPIS PROJEKTA:

Misija šotor! -Cirkuški laboratorij- je projekt, ki bo na ulice Ljubljane in drugih mest ter vasi
pripeljala več povsem svežih uličnih cirkuških predstav. K sodelovanju smo povabili mlade
ustvarjalce in ustvarjalke, ki jih zanima uporaba cirkuških tehnik ter želijo sestaviti svojo
prvo ulično predstavo.
Ulica kot prizorišče se nam dopade, saj na njej umetniška dela vidi zelo raznolika publika,
ki o tamkaj dogajajajočem kulturnem programu niti ne rabi biti obveščena vnaprej. Gredo
mimo; če imajo čas in jih dogajanje pritegne, se ustavijo in pogledajo. Če je volja,
umetnico ali umetnika finančno podprejo. Na ulici nihče ne reče za vnaprejšnji vpogled v
vsebino umetniškega dela, ki se bo tam predstavilo. Ko si pripravljena predstaviti svetu
svoje delo, pač greš.
Živo ulično življenje je nekaj, kar se nam v mestih zelo dopade in živa ulična umetnost je
nekaj, kar zagotovo pripomore k živahnosti ulice.

ZAKAJ MISIJA ŠOTOR!?

Program ima tri cilje:
1. pokazati alternativne načine zaslužka mladim, ki jih zanimajo umetniški poklici.
Včasih se umetniška kariera zdi strašna, ker ne vemo kako bi se je lotili. Se moram najprej
več let izobraževati? In če se nisem, je potem prepozno zame? Projektni razpisi, društva,
producenti, reference,status,???… Preden kot mlad_a umetnik_ca ugotoviš kako vse
skupaj poteka in dejansko zaslužiš dovolj, da se od tega preživiš lahko mine več let. Več
let v katerih rabiš neke druge dohodke, da se preživiš. Ulična umetnost v tem smislu lahko
ponudi prostor za izpopolnjevanje in raziskovanje svoje umetniške poti, hkrati pa omogoči
dodatni dohodek, ki je na začetku poti lahko zelo pomemben za nekoga, ki se odloča ali
bo pri svoji umetniški poti še vztrajal_a.

2. Način skupnostnega zbiranja denarja za cirkuški šotor.
Cirkuški šotor je premični prostor, ki lahko umetnost pripelje kjerkoli je pot. Naša želja je
vzpostaviti prostor, ki bo namenjen tako vaji in izobraževanju novih in starih
cirkusantov_antk, produkciji sodobno-cirkuških predstav, ter premični uprizoritveni prostor,
ki bo lahko potoval iz ene skupnosti v drugo.
3. Povezovanje in širjenje cirkuške skupnosti

Projekt bo ustvarjan skupaj z udeleženci, ki bodo imeli enakovreden glas pri odločanju
poteka projekta. Cilj je povezovanje vpletenih in možno nadaljne skupno ustvarjanje.
Cirkus je zmeraj bila kolektivna umetnost, ki se je premikala in se začasno vseljevala v
različne skupnosti – Tukaj ulična umetnost in cirkuški šotor najdeta svoje skupne ideološke
korenine. Za močno skupnost pa je potrebno skupno ustvarjanje, saj ena sama oseba ne
more sama postaviti cirkuškega šotora.

Projekt podpira Mestna občina Ljubljana.

GLASBENA MIZA:

Umetnikovo raziskovanje in iskanje meja med glasbeno in cirkuško performativnostjo presega in se oddaljuje od klasičnega razmerja v katerem po navadi soobstajata ta žanra (zvok kot ozadje za predstavo, oziroma cirkus kot dodatek glasbi). Gre za holistično stapljanje identitete, pristopov in filozofije dveh svetov – glasbenika zvočnega umetnika in cirkusanta/performerja, kjer so vsi aspekti enako prisotni v enem izvajalcu. Popolna sintonija teh dveh aspektov umetnosti je seveda nemogoča, vendar se ravno iz neuspeha in rušenja te harmonije razvijejo med izvajalcem in zvokom interakcije, ki ustvarjajo nov svet/žanr, kjer te klasifikacije postanejo nepomembne, in pridejo do izraza tematike, ki jih želi sporočiti občinstvu.

Projekt podprt s strani Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo.

PRESTAVLJEN DATUM PRIJAVE!

zaradi bolezni, ki se materializira v dveh črticah, moramo prestaviti predstavitveno srečanje na  petek, 18-ega februarja ob 18h. Predstavitveno srečanje bo na Parmovi 25 in se bo prelevilo v jam session.

Rok za prijavo prestavljamo na  ponedeljek, 21-ega februarja.
Vse informacije glede prijave so v prejšnjem mailu z zadevo “Misija Šotor!”
Nč se ustrašt, nahit pomozgat, spisat prijavo …!

– Cirkuški Laboratorij –

Misija šotor! -Cirkuški laboratorij- je program mentorstva za ustvarjalce_ke, ki jih zanima uporaba cirkuških tehnik ter želijo sestaviti svojo prvo ulično predstavo. Ulica ponuja zelo raznoliko publiko kot tudi direkten zaslužek za mlade umetnike_ce. Nihče te ne sprašuje za dolgoletne izkušnje in pravopisne življenjepise. Nikjer nobenih razpisov in poročil. Točno določen urnik? Ne, Hvala! Če želiš kaj povedati svetu, te zanima cirkuško življenje ali pa si samo želiš potovati in nekaj zaslužiti, smo skoraj 68% sigurni da je ulična umetnost zate! Z programom bomo zbirali sredstva za prvi cirkuški šotor v Sloveniji.

Prvi del programa se ob odvijal od januarja do junija – v tem času se bodo odvili različni moduli (osnovne in poglobljene cirkuške tehnike, fizično gledališče, ulična prezenca, urban monkeys) hkrati pa bo čez celotni proces potekalo mentorstvo za kreacijo ulične predstave. V tem času bomo razvili predstave od ideje do izvedbe, se posvetili odpihovanju strahu pred ulično tremo, se dodatno izmojstrili v cirkuški tehniki, ki jo bomo uporabili v predstavi in tudi kje in kako bi lahko poleti z novo predstavo potovali in nastopali.

Drugi del programa bo namenjen nastopanju in ostalim uličnim izkušnjam. Na začetku poletja bodo imeli_e udeleženci_ke možnost preizkusiti in izbrusiti svoje predstave najprej pred publiko ostalih udeležencev_enk programa in kasneje na festivalu uličnih umetnosti Ana desetnica. In potem se začne Misija šotor! Glede na časovne zmožnosti bomo organizirali manjšo ulično turnejo, kjer se bomo ponekod skupaj, ponekod v manjših skupinah odpravili s trebuhom za kruhom in opravili čim več uličnih predstav. Del dohodkov oz. prostovoljnih prispevkov bomo namenili v fond za nakup cirkuškega šotora in del ostane nastopajočim (deleže bomo določili skupaj).

Zakaj Misija Šotor!?

Program ima tri cilje:

1. pokazati alternativne načine zaslužka mladim, ki jih zanimajo umetniški poklici.

Včasih se umetniška kariera zdi strašna, ker ne vemo kako bi se je lotili. Se moram najprej več let izobraževati? In če se nisem, je potem prepozno zame? Projektni razpisi, društva, producenti, reference,status,???… Preden kot sveže pečen_a umetnik_ca ugotoviš kako vse skupaj poteka in dejansko zaslužiš dovolj, da se od tega preživiš lahko mine več let. Več let v katerih rabiš neke druge dohodke, da se preživiš. Ulična umetnost v tem smislu lahko ponudi prostor za izpopolnjevanje in raziskovanje svoje umetniške poti, hkrati pa omogoči dodatni dohodek, ki je na začetku poti lahko zelo pomemben za nekoga, ki se odloča ali bo pri svoji umetniški poti še vztrajal_a.

2. Način skupnostnega zbiranja denarja za cirkuški šotor.

Cirkuški šotor je premični prostor, ki lahko umetnost pripelje kjerkoli je pot. Naša želja je vzpostaviti prostor, ki bo namenjen tako vaji in izobraževanju novih in starih cirkusantov_antk, produkciji sodobno-cirkuških predstav, ter premični uprizoritveni prostor, ki bo lahko potoval iz ene skupnosti v drugo.

3. Povezovanje in širjenje cirkuške skupnosti

Projekt bo ustvarjan skupaj z udeleženci, ki bodo imeli enakovreden glas pri odločanju poteka projekta. Cilj je povezovanje vpletenih in možno nadaljne skupno ustvarjanje. Cirkus je zmeraj bila kolektivna umetnost, ki se je premikala in se začasno vseljevala v različne skupnosti – Tukaj ulična umetnost in cirkuški šotor najdeta svoje skupne ideološke korenine. Za močno skupnost pa je potrebno skupno ustvarjanje, saj ena sama oseba ne more sama postaviti cirkuškega šotora.

Udeleženci_ke dobijo:

1. pomoč pri:

• razvoju koncepta/ideje
• izpopolnjevanju cirkuških tehnik
• koreografiji in ustvarjanju giba
• izdelavi in oblikovanju zvoka

2. manjši budžet* za material za predstavo (kostumi, scenografija, rekviziti).

3. brezrokavnik**

V zameno se udeleženci_ke zavežejo:

1. Da bodo hodili na skupna srečanja in vaje po svojih najboljših sposobnostih (približno 2x na teden, proti koncu procesa kdaj tudi večkrat).
2. Da bodo v Sloveniji ali tujini izvedli vsaj 10 uprizoritev dolgih od 10-30min (lahko tudi večkrat v enem dnevu).
3. Del zaslužkov iz uličnih nastopov bodo namenili v skupni fond za nabavo šotora in opreme za šotor. (delež bo določen skupnostno).

* Višina budžeta je odvisna od zunanjega financiranja.

** Brezrokavnik je brez rokavov.

Info za prijavo

Rok za prijavo: Petek, 11. februar

Predstavitveno srečanje: Ponedeljek, 7. februar na Parmovi ulici 25 ob 16h

Prijavi priložite prosti spis/video/zvočni posnetek poljubne dolžine opirajoč se na

– zakaj bi se rada udeležil_a programa

– kaj te zanima pri ustvarjanju

– če že imaš kakšno idejo na čem bi rad_a delala

Prijave in vprašanja na mismonismo72@gmail.com

Kontakt: Tjaž 040 622 160 Oton 041 3939 71 Eva 040 271 296

Mentorji

Tjaž Juvan (1991) se je šolal na Pedagoški fakulteti v Ljubljani (dipl. soc. pedagog; 2016) in cirkuški šoli Vertigo v Torinu s specializacijo iz ekvilibrizma(2015-2017). Plesno in gibalno se je izobraževal več let po raznih seminarjih in delavnicah po Evropi (nekaj imen: Ohad Naharin, Guy Shomroni, Sitha Osthmeier, James Finnemore, Guy Nader,…). V Ljubljani je svojo umetniško pot začel v času srednje šoli v prostorih Menze pri koritu z mesečnimi antishow-i Cirkus kabare – al (2010-2013), kar je zaznamovalo tudi njegovo kasnejše dojemanje cirkusa. Je član in tudi ustanovitelj več kolektivov (Mismo Nismo, Compagnia Leggera, Cirkusarna Naokrog) in ustvarja tudi sam. Ukvarja se tudi s cirkuško pedagogiko – metodo dela z ljudmi, bazirano na cirkuški umetnosti in je član društva Cirkokrog od leta 2007. Njegova avtorska in so-avtorska dela so NOise Cirkus (2016-2019), Žonglerski koncert (2020-2019), Rutina (2017-2019) in Post-apokaliptični kabare (2014), vse v okviru kolektiva Mismo Nismo. Kdo? Kako? Kdaj? (2018) S Compagnijo Leggero in Medvedja usluga (2017) Društva Cirkokrog. Njegova lastna avtorska produkcija je Noister (2020).Sodeloval kot svetovalec je tudi pri Avtorski predstavi Niti(2019), Danijele Zajc in kot izvajalec v produkcijah fondacije Cirko Vertigo: Nothing for something (2016), Impromptu (2016), Vertigo christmas show (2016-2017), Exit (2017), Odissea: Another journey (2017), …

Eva Zibler (1992) se je šolala na mednarodni šoli fizičnega gledališča Jacques Lecoq v Parizu s poudarkom na manipulaciji predmetov. Končala je prvo stopnjo študija na filozofski fakulteti iz Etnologije in kulturne antropologije ter Francistike. Pred, med in po šolanju se je izobraževala na mnogih žonglerskih delavnicah in konvencijah (European Juggling Convention, Boudu le jongle, Maison de jonglage, laboratorij partnerskega žongliranje Gregorja Wedama…). V času bivanja v Parizu je enkrat tedensko obiskovala žonglerski atelje na cirkuški akademiji Fratellini pod mentorstvom žonglerja in plesalca Bénéja Bortha ter se udeležila intenzivnih žonglerskih delavnic (masterclass) v organizaciji Maison de Jonglages s profesionalnimi žonglerji: Maksim Komaro, Stefan Sing, Mikel Ayala ter Jörg Müller ter se udeležila delavnic, kjer je se učilo pristopov h gibanju z namenom manipulacije marionet in različnih materialov z naslovom: Une approche du mouvement et de la manipulation de marionnettes et de matériaux. Pod mentorstvom Nancy Rusek in Erica de Sarrie iz kompanije Philippe Genty. Svoje prve odrske uprizoritve je predstavljala na odru Menze pri koritu v mesečnih cirkuških kabarejih ter Mladih rimah, kjer je med drugim zasnovala in izvedla serijo točk z likom Eve Boke Ziblje, vokalne performerke enostavnih družbeno-kritičnih pesmi. Je članica dveh mladih skupin slovenskega sodobnega cirkusa Cirkusarne NaokROG in Društva Mismo Nismo ter benda Ingver in Gverilke. Dejavna je tudi v Združenju za cirkuško pedagogiko Cirkokrog, ki izvaja delavnice, predstave in izobraževanja z uporabo cirkuške pedagogike za raznotere populacije: strokovne delavce in delavke, ranljive skupine in mlade ter otroke širom Slovenije. Ljubiteljsko se ukvarja z oblikovanjem kostumov. Trenutno se znotraj Kolektiva Mismo Nismo posveča predstavam NOise Cirkus in Žonglerski koncert, v jazz triu Cirkus klub Mezzoforte raziskuje žonglažo in ritem, sicer pa je bila v različnih zasedbah soavtorica in soizvajalka predstav Nostalgija ter cirkuške karavane festivalaKlovnbuf v produkciji Zavoda Bufeto, Tajnika (2015), Post-apokaliptični kabare (2014), …

Oton Korošec (1992) se je šolal na cirkuški šoli Vertigo v Torinu s specializacijo iz ekvilibrizma. Pred, med in po šolanjem se je izobraževal na mnogih žonglerskih delavnicah in konvencijah (European Juggling Convention, 1. hrvaška žonglerska konvencija, delavnice Stefana Singa, Malteja Peterja, Luke-a Wilsona, Gregorja Wedama, …). Svoje prve odrske uprizoritve je predstavljal na odru Menze pri koritu v mesečnih cirkuških kabarejih, kjer je med drugim zasnoval in izvedel serijo točk z likom cirkuškega pometača. Je član dveh mladih skupin slovenskega sodobnega cirkusa Cirkusarne NaokROG in Društva Mismo Nismo. Dejaven je tudi v Združenju za cirkuško pedagogiko Cirkokrog, ki izvaja delavnice in izobraževanja z uporabo cirkuške pedagogike za raznotere populacije: strokovne delavce in delavke, ranljive skupine in mlade ter otroke širom Slovenije. Ljubiteljsko se ukvarja s potopisno in urbano fotografijo ter grafičnim oblikovanjem in ročnim sitotiskom. Trenutno se znotraj Kolektiva Mismo Nismo posveča delom v nastajanju NOise Cirkus in Žonglerski koncert, sicer pa je bil v različnih zasedbah soavtor in soizvajalec predstav Rutina (2017-2019), Medvedja usluga (2017), Tajnika (2015), Post-apokaliptični kabare (2014), spremljevalnega programa ob podelitvni Zlatih hrušk (2014), Generator stranskih vej (2011). Kot cirkuški igralec je sodeloval v produkcijah Fondazione Cirko Vertigo v produkcijah Odissea: Another Journey (2017), Exit (2017), Vertigo Christmas Show (2016 in 2017), Nothing for something (2016), Impromptu (2016).